4. september 2010

Argentina. Ze spet.

Glede na najino navdusenje nad Argentino, je bilo za pricakovati, da se slej ko prej vrneva. Ker je ogled Iguazu slapov obvezen iz obeh strani in ker je seveda argentinska stran lepsa in verjetno tudi zato, ker Slovenci (za razliko od npr. Americanov) za sprehajanje po Juzni Ameriki ne rabimo dragih vstopnih viz, naju je hitro spet odneslo cez mejo.
Slapovi z argentinske strani. Garganta del Diablo- hudicevo grloPopotni prijatelji so nama zabicali, da ne smeva spustiti fantasticne voznje s colnom, ki te odpelje cisto pod slap. Obcutek je...kot da bi sel oblecen s fotoaparatom pod tus. Bilo bi lepo, ce bi lahko kaj videla, ampak nobenemu ne svetujem, da bi pod slapom odprl oci, ce nosi lece. Verjetno ne bi bila mokra, ce ne bi navduseno mahala kamermanu in pod rokav dobila kolicino polovice slapa Savice. O tem, koliko sva ga popila med kricanjem, raje ne razmisljam. In verjetno bi bilo pametno, da bi vzela s sabo vsaj kaj za preoblect, ce se ze nisva te dogodivscine lotila v kopalkah.
Naravni park okrog slapov preletavajo pisani metulji in ptice.
Coati- na zalost smo turisti te lustne zivalice spremenili v nadlezne berace in kradljivce za njih neprimerne hrane.
Ker sva bila ze ravno v Argentini, sva se mimogrede odpeljala se do Buenos Airesa. V hostlu sva srecala umetnika, ki nama je ob omembi, da sva iz Slovenije, navdusen pokazal kartico iz Sezane in Bleda. Da bi dokazal, da se mu po zilah pretaka prava slovenska kri, nama je zdeklamiral slovensko otrosko pesmico. V mestu sva bila ravno v casu svetovnega tango festivala. Tango je ena od velikih ljubezni in ponosov prebivalcev Buenos Airesa. Dva tedna se je vse vrtelo v melanholicnih melodijah in prisla sva ravno pravi cas, da sva si ogledala letosnje svetovne finaliste v plesu
Tango festival, polfinale, Teatro Colon
Poulicni tango.
Kar nekaj casa sva se zgubljala po pokopaliscu, da bi nasla spomin na se eno ljubezen in ponos -ne samo mescanov, ampak vseh Argentincev.
Cementerio de la Recoleta
Eva Duarte, ali bolj znana Evita Peron je v svojem zivljenju naredila veliko dobrega in se je vtisnila v srce ljudstva. Njeno grobnico se vedno krasijo roze. Za najlepsi del mesta sva razglasila pisane hisice v predelu La Boca. Znana kot Nevarna soseska, strah in trepet turistov, je cez dan zelo prijetna. Najvecja nevarnost je, da te pohodijo trume turistov. Ali navijacev iz bliznjega stadiona.
Ulica Caminito, La Boca.
Ko smo ze ravno pri ljubeznih- seveda nisva moga spustiti NOGOMETA. Nogometne tekme so super popularna zadeva. Na njih sluzijo vsi. Prodajalci majic, kap, salov, nogovic, zvezkov, obeskov, zastav. Turisticne agencije ponujajo 'varne' oglede tekem z organiziranim prevozom, prigrizkom in !vodicem! Clani nogometnega kluba, ki jih je cca 60.000, pokupijo vse karte se preden sploh vejo, kdo igra in jih prodajajo na crnem trgu. Ko so nama v hostlu povedali, da ne moreva na tekmo, ce ne placava 10kratne vrednosti vstopnice, jim seveda nisva verjela. V turisticni agenciji so za isti ' izlet' hoteli se 3krat vec in nama zraven se razlozili, da je nevarno iti po karte, da jih itak ne bova dobila, ce ze, bodo ponarejene in da je se bolj nevarno iti na tekmo brez vodica in kaj sele domov z nje. Po tem kupu objektivnih mnenj, sva odkorakala v restavracijo, kjer ne jejo turisti in vprasala za mnenje natakarja. Po njegovih navodilih, sva naslednji dan sedela na tribuni z norimi navijaci Velez Sarsfielda (in parimi istomislecimi Danci), se naucila tri navijaske pesmi, ponosno zgubila proti domaci ekipi Boca Juniors in se po hitrem postopku z lokalnim busom srecno vrnila domov.
Na tribuni v pricakovanju...
Najprej je vse mirno. Potem pridejo navijaci. Zastave, plahte, bobni. Vse se pobarva v ta prave barve. Med napihovanjem balonov se zacne bobnanje in petje. Argentinci pojejo, mahajo, bobnajo in skacejo 3 ure brez predaha. Stadion poka po sivih in ko je gol, je vse skupaj se najbolj podobno eksploziji. Nepozabno, noro dozivetje. Mimogrede-arhitekt stadiona z ljubkovalnim imenom La Bombonera, ki sprejme 'samo' 40000 ljudi, je bil Jugoslovan Viktor Sulsic.

2 komentarja:

  1. Marjeta ti si ja rojena za Tango, a sta se tudi kje zavrtela?
    In Aleš, kaka čupa, upam, da zdržiš do doma. Moj lepotec se je namreč že vrnil v deško podobo, smrk!

    OdgovoriIzbriši
  2. Tango,...a si plesala samo z imiginarnimi plesalci ali tudi s "ta resnimi".
    Goooooooooooool....

    Uzivajta..
    Lp, 5R

    OdgovoriIzbriši