Great ocean road

Melbourne. Ob 8h zjutraj s tezkima nahrbtnikoma in nasmehom do uses prisopihava do rent a car agencije, kjer naju caka...presenecenje. Ker imava samo mednarodno voznisko, originalne pa ne, ne moreva dobiti avta. Avstrijski zakoni so jasni in striktni. Ob 8:30 si ze veselo prepevava v srebrni streli. 5 mesecev Azije je obrodilo sadove-po 15 minutah prilizovanja in specialnih azijskih prijemov, sva avto dobila na mednarodno voznisko, potni list in lepe oci. Najprej sva osvojila najbolj juzno tocko avstralske celine- nacionalni park Wilsons Promontory. Po pripovedovanjih Tine in Gasperja sva pricakovala, da naju bodo celo pot spremljali skakajoci kenguruji in da bodo koale bingljale z dreves. Ni bilo cisto tako. Medtem ko sva pozorno spremljala visoke evkaliptuse, sva skoraj povozila na zalost ze negibnega wombata, nato sva se komaj izognila se zivahni echindi. Kenguruji niso skakali ob avtu, sva pa vseeno nasla enega radovedneza v grmovju. Park je izreden. Rangerji skrbijo za poti, da so urejene, ciste in dobro oznacene, povsod so opozorila- kako in zakaj je treba skrbeti za naravo, varcevati z vodo. Poti te vodijo do razglednih tock in krasnih plaz. Najina zmagovita je Squeaky beach- ko hodis po belem pesku, skripa pod nogami kot sneg.

Squeaky beach

Zapustila sva park in se zapodila (po omejitvah, seveda) proti slavni oceanski cesti.

Great Ocean Road-Bells Beach

Svoj zacetek ima v Torquayu, kjer je vec ljudi na surfih kot na kopnem.

Takole izgledajo izkuseni surfaci na ta hudih valovih.

Takole pa se guzvajo zacetniki v malo bolj mirnem zalivu.

Pridruzila sva se Avstralcem pri najljubsem opravilu.

Prava dogodivscina pa se nama je dogodila cisto po naklucju. Zvecer sva se ustavila pred hotelom, za katerega se je izkazalo, da je ena od treh zgradb mini mesteca Princetown. Ko sva z azijskim sarmom posteno zbila ceno za spanje (hotelir je priznal, da sva huda pogajalca. Itak :), sva sla proslavit v pub (druga zgradba), ki je stal nasproti trgovine+poste+bencinske pumpe (tretja zgradba). V pubu so bili ocitno zbrani vsi domacini razen najinega hotelirja (=8), ker je bila na sporedu nogometna tekma. Ocarala sva jih z izbiro piva in takoj je padla tezka debata o taktiki golmana in zakaj naju zebe, ce je v Evropi sneg. Skupaj smo navijali za Melbourne (dragi sorodniki, se opravicujeva, ampak ni slo drugace) in se razsli kot stari prijatelji.

pub

Aireys Inlet Arch

London Bridge

Grotto

In najbolj slavni del

Twelve Apostles-dvanajst apostolov, ceprav jih danes ni vec toliko

Pa da ne bi mislili, da se samo voziva, jeva in pijeva. Vsak dan skrbiva tudi za kondicijo...

...hotela sva se prepricati, ce te res ne odnese v vesolje, ceprav si na Zemlji obrnjen na glavo.

Slavna opera in njeno mesto

Hisa glasbe stoji na obali in lahko je ponosna na svoje mesto, tako kot je mesto ponosno nanjo. Videla sva jo sicer sele drugi dan, ker sva v Sydney prisla direktno na praznovanje Mishinega 1.rojstnega dne. Misha je simpaticna in pogumna punca, ki se naju kljub velikim omaram na hrbtu ni prav nic ustrasila. Prijetna druzba, impresivna lokacija, idealno vreme, polna miza dobrot ...

...manjkali niso niti pravljicni kruhki.

Nad mestom sva se takoj navdusila. Polno malih zalivov, modro morje, zeleni parki, razkosne hise, v nebo segajoce stolpnice, mostovi in operna hisa za piko na i. Prostorno mesto, kjer imas obcutek, da lahko zadihas, gosti prebivalce iz vsega sveta, tako da se ne pocutis kot tujec ampak en izmed njih. Najino navdusenje bazira tudi na dejstvu, da se v treh dneh raziskovanja po dolgem in pocez nisva niti enkrat izgubila.

Harbour bridge

na operni ploscadi

v akvariju

Hyde park Botanicni vrtovi: na drevesu niso sadezi ampak netopirji letece lisicke (flying fox)

Slavna cokoladnica, iz katere nisva odsla praznih rok, ampak polnih ust : )

Zakaj bi objavila tako brezvezno stolpnico? Tu notri dela Adam, ampak za tiste, ki ga ne poznate, je boljsi razlog, da so tu snemali film Matrica (Matrix).

Da bi se doma lahko vsi pogrizli od fousije ; ), sta naju Rebeka in Adam povabila se na voznjo po morju. Pogledali smo Sydney se z druge strani, kot pravi paparaci obdelali hiso, kjer zivi Russel Crowe, preverili, kako se nova jahta obnese na odprtem morju, bezali pred meduzami, tekmovali v plavanju na 10 m (kjer je Adam pokazal, da se je nalezel malo balkanske krvi ;)) in vsi poglejte, kaksno ribo je ulovil Ales.

Mi se slikamo...kdo potem vozi?

Ales je resen, ampak v srcu se pa smeji.

Hisa Russel Crowa

Iiiiii kaka riba! Na sreco je bila se premala, zato je po strogih avstralskih pravilih koncala v morju namesto na krozniku.

Se zadnje slastno skupno kosilo in razvajanje je bilo konec.

Se enkrat hvala Marinki, Ivanu, Rebeki, Adamu in Mishi za dobrodoslico in gostoljubje. Super sva se pocutila pri vas!

Welcome to Australia

Poletela sva v dezelo zaspanih koal in poskocnih kengurujev. Bila sva rahlo v dvomih, kako se bova po vec kot 5 mesecih simpaticnega azijskega kaosa, znasla v urejeni druzbi. Po neprespani noci na letalu- ne zaradi skrbi, ampak zato, ker sva hotela videti vse nove filme, sva padla v objem strica Ivana in Marinke in zastartala v avstralsko jesen. Slovensko gostoljubje ne pozna meja. Ko sva zmazala prvi kroznik domacega strudla, sva se ze pocutila kot doma. Prve avstralske vtise sva zacela nabirati na nasih skupnih potepanjih po Wollongonu in okolici. Prostrana, zelena, cista.

velicasten razgled-Stanwell park

spriclukna-Kiama Blowhole

odkrivanje dezevnega gozda-Minamarra rain forest

Crimson roselle na evkaliptusu

kakadu parcekTo ni navaden kuza ampak divji dingo in zivalskega vrta -Simbio Zoo.

se ena znacilna zivalica-echidna

in seveda slavni kenguru (prvi z desne)...Ales ga je zjutraj bozal...

...zvecer pa jedel...

Na prostranih obalah avstralskega morja sva uspela ujeti prvo meduzo, ki pa je na sreco ena od ljudem prijaznih sorodnic smortonosnih meduz.

blue bottle

Adijo Azija

Parajocega srca sva se poslovila od najinih velikih macjih prijateljic in se odpeljala na zasluzen dopust na Koh Lanto, enega izmed rajskih tajskih otokov. Najin bungalovcek, ki pa sva ga kljub prisrcnosti po dveh dneh zapustila (mravlje, scurki , komarji, to bi se slo, po srecanju z veliko zabo in 10cm pajkom, sva pa usla). Ko sva prvic zakorakala v morje, sva se znasla sredi kamenja v topli juhi z vodo do kolen. Seveda sva hitro odkrila prekrasne plaze, se navdusila nad pisanimi ribicami in turkiznim morjem, vendar se vedno trdiva, da je Jadransko morje najboljse.

Precesala sva otok podolgem in pocez.

Vip sedezi za cakanje na zahod. Ce je Ales cel dan brez jest...

iiiiiiii

lepa narava

Prvi sloncek rojen na otoku (9 dni star).

'Jaz bi tudi lubenico!'

Nabiranje vecerje.

Dnevi so minevali kot blisk. Vsi najini veliki plani, kaj vse bova prebrala, nastudirala, so odplavali v vrocem morju. Vseeno pa sva uspela preveriti, ce je Maya plaza iz filma 'The Beach' na otoku Koh PhiPhi res tako sanjska, ali nas je zavedel Leonardo Di Caprio...

..je..le precej bolj obljudena

notranjost otoka in ...Ales

Maya beach in Marjeta

Koh Phi Phi Don

Se zadnja romanticna vecerja.

Zemlja se je na sreco tresla na drugem koncu sveta, tako da sva otok zapustila brez teka na 400m. Zadnje dneve v dezeli nasmehov sta nama polepsala svetovna popotnika Tina in Gasper, ki sta si po enem letu vandranja po svetu izbrala novo himno 'juhuhu se ne gremo domov..' Skupaj smo si pogledali najlepse templje, osvojili vse poulicne fast foode in uspesno pokupili pol Bangkoka.

lezeci buda

cakanje na azijski fast food

Zadnji skupni zajtrk, smrk.

Odsla sva v cvetju... koalam in kengurujckom naproti.