Najprej sva osvojila najbolj juzno tocko avstralske celine- nacionalni park Wilsons Promontory. Po pripovedovanjih Tine in Gasperja sva pricakovala, da naju bodo celo pot spremljali skakajoci kenguruji in da bodo koale bingljale z dreves. Ni bilo cisto tako. Medtem ko sva pozorno spremljala visoke evkaliptuse, sva skoraj povozila na zalost ze negibnega wombata, nato sva se komaj izognila se zivahni echindi. 
Kenguruji niso skakali ob avtu, sva pa vseeno nasla enega radovedneza v grmovju.
Park je izreden. Rangerji skrbijo za poti, da so urejene, ciste in dobro oznacene, povsod so opozorila- kako in zakaj je treba skrbeti za naravo, varcevati z vodo. Poti te vodijo do razglednih tock in krasnih plaz.
Najina zmagovita je Squeaky beach- ko hodis po belem pesku, skripa pod nogami kot sneg.
Squeaky beachZapustila sva park in se zapodila (po omejitvah, seveda) proti slavni oceanski cesti. 
Great Ocean Road-Bells Beach
Svoj zacetek ima v Torquayu, kjer je vec ljudi na surfih kot na kopnem.
Takole izgledajo izkuseni surfaci na ta hudih valovih.
Takole pa se guzvajo zacetniki v malo bolj mirnem zalivu. 
Pridruzila sva se Avstralcem pri najljubsem opravilu.Prava dogodivscina pa se nama je dogodila cisto po naklucju. Zvecer sva se ustavila pred hotelom, za katerega se je izkazalo, da je ena od treh zgradb mini mesteca Princetown. Ko sva z azijskim sarmom posteno zbila ceno za spanje (hotelir je priznal, da sva huda pogajalca. Itak :), sva sla proslavit v pub (druga zgradba), ki je stal nasproti trgovine+poste+bencinske pumpe (tretja zgradba). V pubu so bili ocitno zbrani vsi domacini razen najinega hotelirja (=8), ker je bila na sporedu nogometna tekma. Ocarala sva jih z izbiro piva in takoj je padla tezka debata o taktiki golmana in zakaj naju zebe, ce je v Evropi sneg. Skupaj smo navijali za Melbourne (dragi sorodniki, se opravicujeva, ampak ni slo drugace) in se razsli kot stari prijatelji.
pub
Aireys Inlet
Arch
London Bridge
Grotto
In najbolj slavni del
Twelve Apostles-dvanajst apostolov, ceprav jih danes ni vec toliko
Pa da ne bi mislili, da se samo voziva, jeva in pijeva. Vsak dan skrbiva tudi za kondicijo...
...hotela sva se prepricati, ce te res ne odnese v vesolje, ceprav si na Zemlji obrnjen na glavo.
Meni so se ob vseh teh slikah in opisovanju orosile oci in koncala sem samo se 5 cm pred ekranom (skoraj sem padla vanj). Sploh ne morem nic vec napisati... dobra sta!
OdgovoriIzbrišiOjla!
OdgovoriIzbrišiSicer se javim tu in tam...danes spet :) Spet sem prebrala vajin spletni dnevnik in se smejala vajinim dogodivščinam...pravi hec v bistvu, da sta bila ravno v Melbournu, ko sem ravno zjutraj spoznala eno Avstralko iz Melbourna, ki tukaj živi že 18 mesecev in dela v čokoladnici. Pravi da bi rada ostala tukaj dokler ji bodo pustili, da ji je tu neznansko všeč :) Nam pa tm :D
Tale skok do neba mi pravi, da sta srečna in da sta vesela da sta zbrala pogum in spakirala. Za ŽIVLJENJE nam res nikol ne sme bit žal. :)
Pri nas kapljajo novi otroci, rodil se je Jon Bedenk in Luka Kolenc, čakamo še Petro in mene ;)nama se pa tud drugi smeje konec oktobra, tko da bosta že nazaj:) jupiiiiiiiiiii!
Nč ne bosta zamudila....do takrat bi morala bit že tudi preseljena za Bežigrad v najino novo stanovanje, komaj čakava :)sva v 12.nad. (ne skrbita sej je lift, sam vidva bosta imela itak kondicijo pa lahko prideta tudi po stopnicah, hehe) z lepim razgledom na Ljubljano in naš gradič z zastavico...tok o naši razglednici, kako pa kaj kaže z vajinimi...mi še kr čakamo ;)
pip in srečno pot naprej!
DBJ+
Heej Barbara..kdor caka, docaka : )
OdgovoriIzbrišiCestitava!!!Zaotrocka/stanovanje...
hm.si morava zacet delat seznam, da ne bova pomesala vseh novih imen : |)
Jana, tebi pa prineseva za pokazat povecane slike, ko prideva domov, da si ne bos cist oci skvarila. lpA M
Hej, tile ta zadnji dve fotki sta pa fenomenalni! Absolutni zmagovalki! Cooooool!
OdgovoriIzbriši