Adijo Azija

Parajocega srca sva se poslovila od najinih velikih macjih prijateljic in se odpeljala na zasluzen dopust na Koh Lanto, enega izmed rajskih tajskih otokov. Najin bungalovcek, ki pa sva ga kljub prisrcnosti po dveh dneh zapustila (mravlje, scurki , komarji, to bi se slo, po srecanju z veliko zabo in 10cm pajkom, sva pa usla). Ko sva prvic zakorakala v morje, sva se znasla sredi kamenja v topli juhi z vodo do kolen. Seveda sva hitro odkrila prekrasne plaze, se navdusila nad pisanimi ribicami in turkiznim morjem, vendar se vedno trdiva, da je Jadransko morje najboljse.

Precesala sva otok podolgem in pocez.

Vip sedezi za cakanje na zahod. Ce je Ales cel dan brez jest...

iiiiiiii

lepa narava

Prvi sloncek rojen na otoku (9 dni star).

'Jaz bi tudi lubenico!'

Nabiranje vecerje.

Dnevi so minevali kot blisk. Vsi najini veliki plani, kaj vse bova prebrala, nastudirala, so odplavali v vrocem morju. Vseeno pa sva uspela preveriti, ce je Maya plaza iz filma 'The Beach' na otoku Koh PhiPhi res tako sanjska, ali nas je zavedel Leonardo Di Caprio...

..je..le precej bolj obljudena

notranjost otoka in ...Ales

Maya beach in Marjeta

Koh Phi Phi Don

Se zadnja romanticna vecerja.

Zemlja se je na sreco tresla na drugem koncu sveta, tako da sva otok zapustila brez teka na 400m. Zadnje dneve v dezeli nasmehov sta nama polepsala svetovna popotnika Tina in Gasper, ki sta si po enem letu vandranja po svetu izbrala novo himno 'juhuhu se ne gremo domov..' Skupaj smo si pogledali najlepse templje, osvojili vse poulicne fast foode in uspesno pokupili pol Bangkoka.

lezeci buda

cakanje na azijski fast food

Zadnji skupni zajtrk, smrk.

Odsla sva v cvetju... koalam in kengurujckom naproti.