INDIJA KOROMANDIJA - Varanasi

Mesto iz zacetka casov. Mark Twain je zapisal, da je Vranasi starejsi kot zgodovina, starejsi kot tradicija, starejsi celo od legend in izgleda dvakrat starejsi od vseh treh skupaj. Mesto Shive, sveto mesto, mesto kulture, tradicije in znanosti...in odlicne bolnisnice... Nisem mogla iz svoje koze in sem sla na obisk k zdravniko. Obravnavali so me, kot da bi bila iz najvisje kaste- prva v vrsti, vip cakalnica...Oskrba je na nivoju, sam pa mogla zdravniku razlagati, da so vsadki v pljucih, ki jih gleda na moji rtg sliki v bistvu deli mojega modrca (niso mi pustili, da bi se slekla). Na sreco sem se pozdravila se preden me je zacel Ales namakati v Gangesu. Za sveto reko pravijo, da vse pozdravi. Dozivetje ob Gangesu dalec prekasa preprosto turisticno znamenitost. Najbolj znano- zaziganje trupel-je le del dogajanja. Ob reki se odvijajo najbolj intimni rituali zivljenja in smrti pred ocmi javnosti.. Ob zori se zacnejo zbirati hindujski romarji, ki se pridejo v reko okopat in s tem ocistit svojih grehov. In reko zares pijejo!, si splakujejo usta, utirajo v telo. Zenske se kopajo oblecene v svoje lepe sarije, moski pa imajo okrog kriticnih delov telesa zavito malo rutico. Sem bila cisto fascinirana ; ) . Jutranji obredi molitev, petja, trosenja cvetja, vejic, riza, priziganja sveck, zvonenja, trajajo vec ur. Razlicne religije- razlicni obredi. Vse skupaj spremljajo se prodajalci, beraci, koze, krave, psi, in horde turistov v colnih in na kopnem, ki slikamo vse kar leze in gre. Vcasih kdo skoraj pade na kasen oltarcek v trudu za cimboljso in cimblizjo sliko. Najlepse je, ce se usedes na stopnico in se prepustis dogajanju, okolici, pesmim, disavam, ljudem in njihovi drugacnosti. Tradicijo zaziganja trupel sva si ogledala le od dalec. Slik ne bova objavljala, ker so prepovedane. Povabili so naju, da bi bila prisotna pri obredu. Gospod naju je vabil "Pridita, pridita.." kot carovnica iz pravljica o Jankotu in Metki... Ne vem kaj je mislil, pridita, bomo skupaj enega vrgli na ogenj? Ker dobro poznava pravljico o Jankotu in Metki, sva povabilo vljudno zavrnila in se po hitrem postopku umaknila iz prizorisca. Res si nisva zelela gledati, kako z grebljico tolcejo po tistih delih, ki ne gorijo dosti hitro. Za ljudi tukaj, je ta obred zivljenska izpolnitev-s tem ko zgorijo in odplavajo po sveti reki, prekinejo krog rojevanja in umiranja. Ker sva v hotelu edina belca, sva lokalna atrakcija za vse stanujoce. Z njimi sva kartala, praznovala rojstni dan (kje so dobre domace torte, smrk) , vzeli so naju medse kot druzinska clana in tako sva se tudi pocutila. Kuhar je hotel pozdravit moj obcutljivi zelodcek z jogurtom, ki ga je kupil na ulici in cel dan hranil posebej zame. Jogurt je sel hitro notri in se hitreje ven. Alesu so pa obljubili, da ga bodo pobarvali na crno in potem bo krasen Indijec in mu bodo zrihtali krasno indijsko nevesto (potem sem sla kupit karto za vlak). V Indiji se ne zgubljava samo midva, ampak tudi riksarji. Vsak pokima, da ve, kam hoceva, potem pa se cez pol ure prickamo, kje sploh smo. Rekord je bil izlet do budisticne stupe v Sornathu, 10 km ven iz mesta in 15 km od mestne univerze, kamor sva hotela midva.V tem primeru sva uporabila vse igralsko/govorniske spretnosti in nadmudrila celo indijca, da se je brez placila besen odpeljal stran. Ponavadi midva potegneva ta kratko.

pogled na mesto iz colna

gneca ob praznovanju dneva sonca kopanje v sveti reki

kopanje svetih zival

jutranji obredi

molilka

molilec

javna pralnica

javna susilnica perila

susilnica kravjih potick

cvetje za obrede

New Wishwanath temple v kompleksu univerze

skusava biti cimbolj ekoloska-reciklaza bananinih olupkov Veronika, tole je pa zate, da mi bos verjela, da se krave res sprehajajo povsod