Rapa Nui

3700 km stran od prvega postenega kopnega predstavlja Velikonocni otok enega najbolj izoliranih krajev na svetu. Domacini ga imenujejo Te Pito o Te Henua, po domace popek sveta.

Te Pito Kura-sredinski kamen predstavlja popek sveta. Sem naj bi ga prinesel prvi otoski kralj Hotu Matua.

Midva sva se bolj kot na popku pocutila kot dva palcka na koncu sveta. Vse skupaj se je zacelo z vulkanom pred kaksnimi 3 milijoni leti. Vulkani so zdaj pozarno varni- napolnjeni z vodo, ki jo cisti posebna vrsta trave.

krater vulkana Raraku

Otok so okrog 4.stoletja naselili prvi ljudje. Verjetno isto ljudstvo, ki je naselilo Novo Zelandijo. Zgodovina je sicer polna vprasajev, ampak vse kaze na to, da se je ljudstvo pridno mnozilo, izkoriscalo naravo, klesalo petroglife po strjeni lavi...

tuna in morski pes

Klesali in krasili so ogromne kipe in jih castili postavljene po celem otoku.

Rano Raraku-podrocje vulkana, kjer so klesali kipe.

Pokrivala so klesali v Puna Pau, malem kraterju 12 km stran od kipov.

Ahu Tongariki

Ahu Nau Nau

Slisi se enostavno, ce ne bi slo za vec metrske, vec tonske kamne, ki so jih oblikovali kilometre stran cez hribe in doline od svojih podstavkov in pokrival, ki so ze sama po sebi tehtala vsako po dva slona. Seveda obstaja vrsta teorij, kako jim je uspelo premikati kipe. Nama se je od vseh skupaj zdela najbolj verjetna razlaga prednikov, da so starodavni duhovniki maoe prepricali, da so do svojega podstavka prisli kar pes.

Ahu Ko Te Riku

Se preden so otok odkrili ljudje s celin, so se prebivalci navelicali orjaskih kipov in zaceli castiti druga bozanstva.

Vas Orango na robu vulkana Ranu Kau namenjena obredom cascenja novega kulta ptica cloveka Takole so izgledali bojevniki, ki so vsako leto tekmovali, kdo bo prvi nasel jajce posebnega ptica in za eno leto postal pticclovek. Zanimiv kostum turisticnega vodica, a ne?

jama Kakenga

Razlicna plemena so se med sabo bojevala, obcasno pomalicala kaksnega nasprotnika ali mu vsaj podrla najljubsi kip. Ljudje so se med krvavimi vojnami skrivali po stevilnih jamah.

Vsi kipi so koncali na tleh. Zaradi plemenskih bojev, potresov in se kaksnega tsunamija za povrh. Ko so otok na veliko noc v 18. stoletju odkrili Nizozemci, je dobil svoje znano ime- Velikonocni otok. Originalni prebivalci so zaradi vmesavanja tujcev in novih bolezni skoraj izumrli. Dandanes je slika precej idilicna. Vecino otoka izgleda kot ogromen pasnik po katerem se podijo napol divji konji in kaksen osameli jezdec. Konjev je verjetno vec kot dreves, ki si se vedno niso opomogla od goloseka v preteklosti. Obala je divja. Oceanski valovi se razbijajo na vulkanskih kameninah. Anakena, edina uradna plaza na otoku, cez teden sameva. Za vikend jo napolnijo kopalci in piknikasi. Vecina otocanov, malo manj kot 4000, zivi v glavnem kraju Hanga Roa. Ribici, poljedelci, trgovci, gradbinci in turisticni delavci. Mladi v glavnem prosti cas prezivljajo na valovih in nogometnem igriscu.

...v znamenju svetovnega prvenstva...

Ko se zveceri, je cas za glasbo.

Polinezijski ritmi in latinski temperament so zmagovita kombinacija skupine Kari Kari.

Ahu Vai Uri

Zadnji zarki sonca obsvetijo maoe. Glasovi bobnov odmevajo se dolgo v noc, skrivnostni kamniti velikani pa molcijo.