Valparaiso- 1.vtis, ko sva se v mesto pripeljala ob polnoci: sami klanci. Res je, da sva po dusi hribolazca, ampak da imas 200m visinske razlike do prve sprejemljive restavracije, je pa vseeno hudo. Ampak mesto naju je hitro osvojilo s svojimi barvami, poulicnimi poslikavami in predvsem toplimi ljudmi. V hostlu so naju presenetili z domacim polnozrnatim kruhom. Gledaliska umetnica naju je povabila na jugo (po nase sok iz sveze stisnjenega sadja) in nama zaupala svojo zivljensko zgodbo in dala se vrsto odlicnih nasvetov, kaj naj si ogledava po Ameriki. V mestu sva bila za velik drzavni praznik. Praznovanje na najino zalost ni bilo prevec v latino stilu- cel dan smo lahko spremljali le svecano oblecene vojake in njihove koracnice po mestu.
Edina pomankljivos najinega hostla- da je na vrhu tele ulice.Poslikano je vse; hise, stopnice, ograje.
Santiago- Ker sva bila v mestu le eno popoldne sva se odlocila, da si ga ogledava po navodilih Lonely Planeta. Tura se je zacela z obiskom tradicionalne pivnice La Piojera, kjer moras poskusiti slavno terramoto- mesanico mladega belega vina, ananasovega sladoleda in likerja.
Bilo je poldne, pivnica pa polna ljudi. K nama sta prisedla dva Cilenca. Po parih pozirkih so padle vse jezikovne ovire in po parih urah smeha smo se zidane volje poslovili. S tem pa se je tudi koncal najin ogled mesta.
pivski prijatelji
Lima- prestolnica Peruja. Veliko, raznoliko mesto, na enem koncu mogocne kolonialne zgradbe, na drugem revne barake, bogastvo in revscina, prijazni ljudje in gnezdo kriminala, mesto umetnikov, raj za nakupe, parki, cerkve, promet za pogumne...Na naju je najvecji vtis naredila hrana. Degustirala sva po restavracijah in po ulicah in se zdaj se nama cedijo sline...
Ko v vrsti pred vozickom s hrano na ulici stoji poleg zensk in otrok se 20 odraslih moskih, potem ves, da gre zares. Po potrpezljivem cakanju sva prisla do bozanske sladice- mlecni riz+cokoladni riz+gost kompot s celimi kosi marelic, breskev, sliv, jabolk+kondenzirano mleko+ cimet za povrh.
Odpeljala sva se na sever v mesto Chiclayo, ki nama je sluzilo kot baza za raziskovanje zanimivih okoliskih krajev. Obiskala sva malo ribisko vasico Pimentel. Ze 3000 let se okrog poldneva odvija isti prizor.Iz morja se na obalo vrnejo ribici v posebnih iz trstike narejenih colnih. Cas je za nakup svezih rib in rakov.
Pocitek v modernem colnu.
Precej nepoznan zaklad pa se skriva v Sipanu. Ce hoces priti do njega poceni, se vsedes na lokalni avtobus. In tu se zabava zacne. Najprej nalozijo na streho avtobusa vrece. Potem jih nalozijo se na par sedezev do vrha. Potem nalozijo se par vrec na streho. Potniki se razporedimo po prostih sedezih. Ko jih zmanjka, se ljudje posedejo po rockah in kolenih. Ni problema, vsi se lahko peljemo. Naenkrat. Po eni uri poskakovanja po makedamu, si vsi oddahnemo. Gospa, ki je sedela za vrecami in jih celo pot drzala, je dobro opravila svoje delo. Sofer placa riksarju, da naju odpelje do najdisca, da njemu ni treba. Zagledava nekaj, kar izgleda kot hrib. V resnici pa so v njem sele leta 1987 nasli kraljevo grobnico ljudstva Moche. V glavni grobnici vladarja Lord of Sipan so nasli stotine neprecenljivih predmetov, zlatega okrasja, opreme, orozja in posod, nasli so tudi odgovore na stevilna vprasanja o kulturi starodavnega ljudstva. Arheoloska razkopavanja so se vedno v polnem teku.
Dalec v notranjosti blizu Chachapoyasa, glavnega mesta amazonskega predela Peruja, se skriva se en arheoloski biser. Trdnjavo Kuelap so zgradila hribovita ljudsta Chachapoyas- bojevniki oblakov, ki so tu zivela se pred prihodom Inkov. Trdnjavo vsako leto obisce okrog 4000 tujcev. Za primerjavo: Machu Picchu ima 4000 obiskovalcev na dan. Vzrok je verjetno v tem, da se trdnjava nahaja na vrhu tritisocaka, 3 ure makedamske voznje od mesta, ki je 12 ur voznje od naslednjega mesta. Mislim, da je to velika prednost, ceprav je lokalna vizija gotovo drugacna. V zadnjih letih vlagajo velike denarje v promocijo in lahko se zgodi, da bodo tradicionalne vasi v parih letih zamenjala turisticna naselja.
Lame skrbijo za urejeno oklico trdnjave. Zid se dviga do 20 metrov visoko.
Rekonstrukcija hise. Okrasje ima poseben verski pomen.
Najin arheoloski pohod po severu Chila sva zakljucila v mestu Trujillo. Najprej naju je skoraj kap, ko sva se ustavila pred edinim cenovno sprejmljivim hotelom v mestu. Zakaj sva na koncu ostala v hotelu v sobi, ki je bolj spominjala na hlev kot na clovesko prebivalisce, s posteljo, ki se je ugreznila en meter, tako da sva celo noc lezla na sredino, ..pustimo druge detajle. ? Mislim, da naju je preprical stari ata, ki je izza vogla prisel z vreckami na nogah in nama voscil dobro jutro. Naslednji dan sva ga videla v cevljih. Se en dan kasneje, je cela druzina jedla vecerjo in se en dan kasneje so zaceli barvati stene. Ce bi jim placala se za kaksno noc, bi mogoce kupili se kaksno cistilo...
Obiskala sva Chan Chan, najvecje mesto na svetu zgrajeno iz blata (14 km2) iz casa pred inkovskega Chimu imperija.
Tschudi kompleks, v tistih casih so se stene dvigale do 10 metrov visoko.
V okolici je se vrsta piramid ljudstva Moche, prav tako zgrajenih iz blatnih kvadrov. Najvecja predkolumbijska struktura v Peruju je piramida sonca, pa tudi druge ne zaostajajo. Njihova znacilnost so bile s simboli pobarvane stene, ne samo v notranjosti ampak tudi zunaj. Ko so se navelicali ene piramide, so drugo zgradili cez njo in jo pobarvali. V piramidi Lune so tako nasli 5 piramid.
Na vrhu ograje naju je sredi belega dneva pozorno spremljala neke vrste sova.
Najvecje presenecenje kar se zivali tice pa naju je cakalo sredi ulice v mestu.
Trujillo je mesto plesa in velikih zabav.
Zadnji dan je celo mesto vrvelo v pripravah na praznovanje posebnega verskega praznika- pri nas ga praznujemo pod imenom Sveto resnje telo oziroma Telovo. Skupine iz razlicnih krajev so pobarvale in okrasile cel krog ceste okrog glavnega trga; pot za procesijo. Postavili so ogromen oder za obrede in malo manjsi za bend. Popoldne se je zacelo praznovanje. Latino ritmi so doneli po mestu, nepregledne mnozice ljudi so napolnile trg in vse stranske ulice. Obredi, pesmi, molitve. V zrak so spuscali golobe, pisane listice, petarde in rakete. Zvonili so zvonovi, bend je menjal rock in salso, za konec pa je zadonela se koracnica. Brez tega ocitno v latino ameriki ne gre.
Hoj!
OdgovoriIzbrišiBarve, barve in še enkrat barve,... res veliko bolj prijazno za prebivalce mest kot pa pusti odtenki od bele do sive...No saj je tudi pri nas kaksna hisa v barvi (Pirnce-zivo modra,...) ;) tako, da imajo barvih his samo v Peruju.
Uzivajta, Peter
Tile brezdlacni psi so pa zakon! Ce so res taki skoteni (in ne samo ornk garjavi in zato brez dlake), vau... jaz nisem nobenega videla v peruju (mislim zdravega in brez dlake). Pa ta mesta, super, kje sta jih nasla? Mi sploh nismo bili nikjer tu. Pozdrav
OdgovoriIzbriši