Zbogom Indija

V New Delhiju zakljucujeva svojo indijsko zgodbo. Tigre sva koncno nasla- sla sva v najvecji indijski zivalski vrt (ziher je ziher), kjer nimajo samo navadnih, ampak tudi redke bele bengalske tigre. Indija naju je povsem ocarala. Polna skrajnosti, nasprotij. Videla sva najrazkosnejse palace za kralje in reveze zvite v smeteh. Srecala sva neverjetno prijazne, prisrcne ljudi in tezke goljufive barabe. Polno je barv in pustih pokrajin. Polno zacimb, misticnih disav in grozljiva smrdljiva javna stranisca (za moske vsak zid). Tu, kjer so nastale najvecje zgodbe in spomeniki ljubezni, vlada vsakodnevni neusmiljeni boj za obstanek. Prometni kaos, usesa parajoce troblje, svete krave na cesti in male puncke, ki za njimi pobirajo iztrebke in jih oblikujejo v poticke. Za prezivetje. Da jo imas rad in sovrazis, ponavadi kar hkrati. Zbogom Indija...pa se kdaj. p.s. Opravicujeva se vsem bodocim popotnikom zaradi laznih informacij o Sloveniji, ki sva jih namerno trosila trgovcem. Turisti iz Evrope dobimo najvisje cene, zato je seveda bolje, da si iz kje drugje. Slovenije itak ne poznajo, tako sva postala prebivalce iz drzave ob robu Evrope, blizu Albanije, odkar ni vec vojne, se kar dobro drzimo, evra pa seveda ne poznamo. Kriva sva se pocutila samo do Jodhpurja, kjer nama je en trgovec pokazal 10 tolarski bankovec s katerim mu je letos Slovenec placal storitev za cca 1 eur. Jao, jao Slovenci...

Taj Mahal

Eno od sedmih cudes sveta. Pompozna stvaritev ob kateri ti zastane dih, te gane tudi zaradi svoje zgodbe. Slavne zgodbe o ljubezni... Mavzolej je zgradil Shah Jahau v spomin na njegovo drugo zeno Mumtaz Mahal, ki je umrla ob rojstvu 14. otroka, stara 39. let. Shah je od zalosti cez noc osivel. Iz vsepovsod, celo iz takrat daljne Evrope, je dal pripeljati mojstre, ki so 22 let gradili in krasili to sanjsko zgradbo. Bel pol prosojen marmor so okrasili z drobnimi barvnimi vsadki v obliki rozic, poldragimi kamni in ga ponekod sklesali v videz cipke. Kako to izgleda danes? 500m okrog Taj Mahala je motoriziran promet prepovedan. Nadzor je hujsi kot na letaliscu. Hrana je prepovedana. Dobis copatke, ker po mavzoleju ne smes hoditi v cevljih. Ko te pregledajo in pretipajo, vstopis na dvorisce obdano z rdecimi zgradbami.

Kot ovcka sledis mnozicam skozi 30m vrata in ga zagledas

Taj Mahal

samo se lepsi, vecji in cisto te presune, ko ga vidis v zivo.

Se ena nevesela novicka iz casopisov. Prebrala sva, da se v Agri, kjer se nahaja Taj Mahal, pritozujejo nad velikim stevilom beracev, ki naj bi se tja preselili iz Delhija. V zivo to izgleda tako, da vsak turisticni avtobus obkolijo otroci-beraci, mamice z dojencki, starcki, invalidi, iznakazenci. Pa saj jih razumeva. 1 vstopnica za Taj Mahal je enaka vrednosti 300 cajev oziroma 150 malic, ki jih lahko kupis na ulici.

Dezela kraljev 2.del

Kraj za medene tedne sva spoznala. Kje pa se Indijci najraje porocijo? Za to je kot nalasc mesto UDAIPUR-belo mesto. Za tiste, ki nacrtujete kaj v tej smeri-cakalna doba za poroko na slavnem otocku v Lake Palace Hotelu je vec kot pol leta. Najcenejsa soba pa stane za eno noc toliko kot najin mesecni budget... Za Bond fane-tu so snemali film Octopussy. V takem razkosnem kraju se tudi midva nisva mogla upreti lepim hotelom s prekrasno teraso, najboljsim razgledom na mesto, da hrane sploh ne omenjam.

za kosilo in vecerjo

Midva sva mesto po parih urah oznacila se za mesto najbolj norih voznikov in nic cudnega, da so poleg bolnisnic za ljudi tu vzpostavili tudi urgenco za zivali.

Udaipur je mesto najvecjih umetnikov miniaturnega slikarstva.

najmanjse podrobnosti so narisane z eno vevericjo dlako, slika na svili

Zagreta, navdusena, zagnana vajenca sva se dva dni potila pod mentorstvom mojstra Rakesha. Res sva dala vse od sebe, ampak na koncu je rekel, da razume, da morava potovati naprej in nimava vec casa za nadaljevanje.

Ales -stopnja pobarvanke Marjeta-ista stopnja+krc v prstu

Mogoce res nisva rojena slikarja, sva pa veliko izvedela o astrologiji, religijah, obicajih Indijcev, porokah, zakaj so beloobleceni ljudje nagnjeni k varanju svojih partnerjev (zdravniki!) in zakaj vsem moskim (na sreco samo njim) v rodbini iz uses poganjajo dolge dlake-ja, zdaj si pa povecajte spodnjo sliko.

mojster Rakesh in usesni okras : ) miniaturne slike na nohtih

Prav v tem mestu sva se na zalost iz fotoreporterjev prelevila v reporterja. Fotoaparat je zastekal, ko sva si hotela ogledati japonske vrtove. Ne veva, kako izgledajo, ker sva pol ure sedela pred vhodom (na tisti strani, ko ti ze trgajo vstopnice), fizicno obracunavala s foticem in izgubila vso voljo za ogled.

V krajih ki so sledili, je bila najblizje servisu fotokabina v kateri se slikas za potni list...

Ce ti Svicarja povesta, da imata rada njihove sire, cokolado in Nutello, potem jima brez dvoma verjames, da je najboljsi lassi v mestu BUNDI- se eno modro mesto. Nasla sva lassi in tudi izumitelja te dobrote

/tu si predstavljajte sliko sivolasega gospoda Sathija

z belimi brki, sirokim nasmehom,

ki v rokah drzi plasticni kozarcek z rumeno vsebino/

Dobra dusa je izdala vsebino njegovega Sathi lassija : jogurtu je treba dodati smetano, sladkor, zafran, cardamon, cashew nut, pistacije in rozine.

Tako prijaznih ljudi, kot so bili tukaj, nisva srecala nikjer. Dva dni sva potrebovala samo zato, da sva se prepricala da res nimajo nic za bregom.

Drugace pa je Bundi znan tudi po posebnih stopnicastih vodnjakih, imajo jih okrog 60.

/Slika necesa kvadratnega, v notranjost -do 50 m se spuscajo stopnice

na vrhu so netopirji, na dnu smeti, tako da izgledajo kot ogromni okraseni

smetnjaki z lahkim dostopom do smeti/

Za rahel medmestni predah sva si izbrala lov na tigre v nacionalnem parku Ranthambhor. Glede na to, da sva ostala brez osnovne bojne opreme in je po vodi splavala moja ideja, da bom z 12kratnim zoomom slikala tigrovo oko, se nisva kaj dosti sekirala, ker so se nam vsi tigri skrili. Videli pa smo leoparda, divjo macko, cele trope posebnih indijskih antilop in lustnih ptic. Ene so bile tako pogumne, da so priletele vodicu na roko pojest drobtine kruha. Iste ptice tudi cistijo tigrom zobe, tako da pogum ni vprasljiv.

/tu bi bila slika pisane ptice, ki stoji na roki vodica/

/pa se dve sliki antilop

cheetal-predstavljajte si veliko srno s pikami in

sambhar-predstavljajte si jelena, ki je liste na drevesu/

Tigra ni bilo, tako da sva v canterju (krizanec med jeepom in malim avtobusom) polnem Indijcev ostala glavna atrakcija midva.

RAJASTHAN-dezela kraljev

Raziskujeva pusto pokrajino, ki so jo njeni topli ljudje odeli v barve in okrasje, tako kot se za Indijo spodobi. Templji na vsakem vogalu, so odraz mocno religioznih ljudi, ki so hkrati tudi zelo tolerantni in si jih jemljeva za vzgled. Stevilna verstva se prepletajo v mesanico skoraj vsakodnevnih praznovanj, ki so prava pasa za oci in usesa. Trdnjave, ki se v vsakem mestu ponosno razkazujejo na najbolj strateskih pozicijah, spominjajo na romanticne case razkosnega zivljenja kraljev in zgodovino bojev za ozemlja in trgovino. potomci kraljev- maharaje, so se prelevili v hotelirje, politike, trgovce. Se vedno zivijo v razkosnih residencah, imenujejo jih haveli, ki na zunaj z okrasjem kazejo na status- priblizno tako kot pri nas razstavljeni avtomobili pred hisami. Midva sicer ze vse gradove, templje in znamenitosti malo mesava. Na sreco so Indijci stvari malo poenostavili in ima vsako mesto zanj znacilno barvo, tako da ves, kje si. Kako so se nama mesta vtisnila v spomin... JAIPUR-roza mesto Hawa Mahal-palaca vetrov, namenjena radovednemu neznemu spolu kraljeve druzine, da so bile na tekocem, kaj se dogaja v mestu. Ja, zenske ne moremo iz svoje koze.

Raj Mandir kino je obvezna znamenitost mesta. Na zunaj izgleda kot ena roza torta. Midva sva si sla ogledat trenutno Bollywoodsko uspesnico The Blue. Ob gledanju sva se sicer smejala drugim stvarem kot Indijci, ki za razliko od naju razumejo Hindi...sredi dramaticnega bega, ko gre za zivljenje ali smrt, se scena preseli na romanticno plazo, kjer indijska lepotica v kopalkah gleda soncni zahod in to NI reklama-jaz sem 5 minut prepricevala Alesa, da je- in potem malo zaplesejo...boljs kot vse Hollywoodske komedije.

Jantar Mantar-observatorij zelo impresivnih instrumentov, ki kazejo letni cas, polozaj zvezd, oddaljenost, dolzino dneva...

Lokalna restavracija

Amber forth-vhod v grad

maharaja

PUSHKAR-malo sveto mestece, kjer se vsi umivaja v mini jezeru in sprasujejo, zakaj so vse ribe poginile. Mesto vsako leto gosti najvecji sejem kamel v Indiji. Tu sva presenetila gospoda s plesocimi kobrami-pred nama je odprl skatlo s kacami, da bi naju ocaral z zanimivo glasbeno tocko in zasluzil nekaj denarja in ni pricakoval, da bova kricala in zbezala stran. . Pushkar

Prijazni studenti so naju zabavali na poti iz mesta in se skregali z riksarji, da sva se koncno enkrat peljala po neturisticni ceni. BIKANER-Mesto, ki sva se ga veselila, ker je bilo opisano kot neturisticno. Zdaj izbirava samo se najbolj turisticne destinacije.

Zenin in nevesta predmestno trdnjavo.Vsi zakoni tu naokrog so dogovorjeni. Starsi izberejo sinu nevesto, ki jo prvic vidi na porocni dan. Locitev ne poznajo.

Osnova indijske hrane so zacimbe, ki jih uporabljajo cele pesti. Soli uporabljajo zelo malo.

Bikaner je najbolj znan po bliznjem Karni Mata templju, kjer castijo podgane kot reinkarnirane pripovedovalce pravljic. Verniki v tempelj prinasajo hrano, nazaj dobijo hrano pomesano s slino podgan, vlezejo se na tla in upajo, da bo po njih stekla podgana, kar prinasa blagoslov...Kot v vse templje, moras tudi v tega bos. Ales se je zrtvoval in zunaj cuval moje tevice : )

Midva bi rajs naredila tempeljcek za tele simpaticne zivalice...chip monks JAISALMER- zlato mesto

Znano po umetelnih rocno izdelanih pregrinjalih (prva slika). Zaradi prevelike populacije in povecane porabe vode, se obzidje in trdnjava pocasi sesedajo- kot bi grad iz mivke polival z vodo.

Mesto ima definitivno najbolj simpaticne in zabavne trgovce s katerimi sva ure in ure klepetala. Na sreco sva iz Slovenije in ne vejo tocno, kam naj bi naju dali in v katero cenovno kategorijo paseva. Ce so prav tecni, receva, da sva na meji z Evropo in da zdaj pri nas ni vec vojne.

Profesionalni igralec ravanbattha...in ucenka

lepotica iz Jailsamerja

praznovanje Krishna

paviljon ob jezeru/zbiraliscu vode Gadi Sagar

JODHPUR-modro mesto

na jutranjem cajcku

Tu zivijo najvecji radovednezi, ki te v isti sapi vprasajo iz kje si, ce si porocen, iz ljubezni ali po dogovoru, koliko otrok imas in zakaj se ne, katere vere si, kaksno placo imas in ce bi mogoce kupil pregrinjalo, sari, ruto ali vsaj wc papir.

Ales navdusen nad audio guidom po trdnjavi Mehrangarh

prikaz uzivanja opija

zavijanja turbana sploh ni enostavno

Za pisani Rajasthan je znacilno, da ima vsaka vas svojo modno barvo.

cakalnica na zelezniski postaji

MONT ABU-romanticno mestece za medene tedne, kjer sva ob jezeru nasla prvi kos za smeti!

Kot nekaksen Bled s palmami.

jezero Nakki

v votlini meditacije

oci tale je pa zate-na eni ograji 10 razlicnih barv bogenvilije.

sveta krava po najnovejsi modi

Puscavska romantika

Pa smo spet pri kamelah. Sla sva na kamelji safari, ki naju je ponesel v osrcje indijske puscave. Jeza na kameli, klepetanje z vascani, vecerja ob tabornem ognju, spanje pod zvezdnatim nebom sredi pescenih sipin, kjer vlada neskoncna tisina, ki jo obcasno prekine prezvekovanje kamel. Se soncni zahod in vzhod in ze se nama je obljubljala popolna romantika. In bilo je tako...skoraj...

Jeza na kameli je pomenila par ur poskakovanja na lesenem sedlu pokritem z dekico. Tako da sva se z veseljem izmenjevala in pridruzila vodicem na vozu, ki ga je vlekla kamela.

Tezko pricakovani klepeti s puscavskimi ljudmi, so se po dveh stavkih koncali, saj midva ne znava hindi, oni pa ne anglesko. Smo se pa vseeno prijazno smejali in spili milk caj. Hrana je bila odlicna. Sredi nicesar znajo ti ljudje skuhati pravo pojedino. Zelenjavo, riz, moko, za Indijce obvezne zacimbe in vodo smo imeli s sabo, mleko za caj so pomolzli sproti, ko smo se ustavili v kaki vasi. Izvedela sva, da an posebno zeljo turistov, vzamejo s seboj tudi zive piscance za kako mesno rizotko. Tako se hrana ne pokvari. Najin higienski minimum je sicer dosegel kriticno tocko, ko so nama narocili naj pomijeva svoj kroznik-s peskom. Veva, da najina prebava res nikogar ne zanima, ampak vseeno morava povedati, da nisva imela nobenih problemov. Ocitno vejo, kaj delajo.

Indija je raj za vegetarijance. Toliko izbire kot nikjer drugje, precej hudo pa je za mesozeljne, saj je v nekaterih svetih mestih toliko razlicnih ver, da so se jajca v hrani prepovedana. Ales je po rekordnih 11 brezjajcnih dneh ze zacel sumljivo pogledovati po stegnih svetih krav in dobil cisto zarece oci, ko so puscavske kokoske pomotoma zasle k nasemu tabornemu ognju. V puscavi, kjer je poleti cez dan okrog 50 stopinj in pozimi znosnih 35, je presenetljivo veliko zivljenja. Antilope, cela vrsta pticev, hroscev, razni grmicki in osamjena drevesa, ki dajejo senco in ob tem casu tudi okusne rdece plodove s katerimi smo se mastili celo pot. Pusto pokrajino, kjer je vse bolj ali manj variacija na pesceno rumeno barvo, pozivljajo vascanke v zivobarvnih sarijih, sramezljivo pokrite z ruto cez cel obraz.

smeh je pol zdravja

veseli jezdec

nocni cuvaj

pripravljanje kosilavaska hisa

klepet sredi vasi

puscavska deklica

kozji pastir

Po safariju sva obiskala se en prav poseben kraj. Za spremebo brez trdnjav in templjev. V Khichanu domacini ze vec kot 150 let v zimskem casu vsako jutro in proti veceru raztrosijo okrog 600 kg zita za posebne obiskovalce-vec kot 7000 pticev, midva sva jih poimenovala zerjavi (demoiselle cranes). Ker sva bila ta dan edina turista, ki sva se zjutraj z avtobusom pripeljala v kraj, naju je skrbelo, da pticev ne bova nasla. Ampak na stotine 80 cm veikih zerjavov, ki se v pricakovanju pojedine veselo oglasajo in spuscajo na polja hrane, pac ne mores zgresiti. Poleg teh elegantnih pticev se z veseljem mastijo tudi drobni golobi in vrabcki.

na robu mesta Khichan

Demoiselle cranes