Dezela kraljev 2.del

Kraj za medene tedne sva spoznala. Kje pa se Indijci najraje porocijo? Za to je kot nalasc mesto UDAIPUR-belo mesto. Za tiste, ki nacrtujete kaj v tej smeri-cakalna doba za poroko na slavnem otocku v Lake Palace Hotelu je vec kot pol leta. Najcenejsa soba pa stane za eno noc toliko kot najin mesecni budget... Za Bond fane-tu so snemali film Octopussy. V takem razkosnem kraju se tudi midva nisva mogla upreti lepim hotelom s prekrasno teraso, najboljsim razgledom na mesto, da hrane sploh ne omenjam.

za kosilo in vecerjo

Midva sva mesto po parih urah oznacila se za mesto najbolj norih voznikov in nic cudnega, da so poleg bolnisnic za ljudi tu vzpostavili tudi urgenco za zivali.

Udaipur je mesto najvecjih umetnikov miniaturnega slikarstva.

najmanjse podrobnosti so narisane z eno vevericjo dlako, slika na svili

Zagreta, navdusena, zagnana vajenca sva se dva dni potila pod mentorstvom mojstra Rakesha. Res sva dala vse od sebe, ampak na koncu je rekel, da razume, da morava potovati naprej in nimava vec casa za nadaljevanje.

Ales -stopnja pobarvanke Marjeta-ista stopnja+krc v prstu

Mogoce res nisva rojena slikarja, sva pa veliko izvedela o astrologiji, religijah, obicajih Indijcev, porokah, zakaj so beloobleceni ljudje nagnjeni k varanju svojih partnerjev (zdravniki!) in zakaj vsem moskim (na sreco samo njim) v rodbini iz uses poganjajo dolge dlake-ja, zdaj si pa povecajte spodnjo sliko.

mojster Rakesh in usesni okras : ) miniaturne slike na nohtih

Prav v tem mestu sva se na zalost iz fotoreporterjev prelevila v reporterja. Fotoaparat je zastekal, ko sva si hotela ogledati japonske vrtove. Ne veva, kako izgledajo, ker sva pol ure sedela pred vhodom (na tisti strani, ko ti ze trgajo vstopnice), fizicno obracunavala s foticem in izgubila vso voljo za ogled.

V krajih ki so sledili, je bila najblizje servisu fotokabina v kateri se slikas za potni list...

Ce ti Svicarja povesta, da imata rada njihove sire, cokolado in Nutello, potem jima brez dvoma verjames, da je najboljsi lassi v mestu BUNDI- se eno modro mesto. Nasla sva lassi in tudi izumitelja te dobrote

/tu si predstavljajte sliko sivolasega gospoda Sathija

z belimi brki, sirokim nasmehom,

ki v rokah drzi plasticni kozarcek z rumeno vsebino/

Dobra dusa je izdala vsebino njegovega Sathi lassija : jogurtu je treba dodati smetano, sladkor, zafran, cardamon, cashew nut, pistacije in rozine.

Tako prijaznih ljudi, kot so bili tukaj, nisva srecala nikjer. Dva dni sva potrebovala samo zato, da sva se prepricala da res nimajo nic za bregom.

Drugace pa je Bundi znan tudi po posebnih stopnicastih vodnjakih, imajo jih okrog 60.

/Slika necesa kvadratnega, v notranjost -do 50 m se spuscajo stopnice

na vrhu so netopirji, na dnu smeti, tako da izgledajo kot ogromni okraseni

smetnjaki z lahkim dostopom do smeti/

Za rahel medmestni predah sva si izbrala lov na tigre v nacionalnem parku Ranthambhor. Glede na to, da sva ostala brez osnovne bojne opreme in je po vodi splavala moja ideja, da bom z 12kratnim zoomom slikala tigrovo oko, se nisva kaj dosti sekirala, ker so se nam vsi tigri skrili. Videli pa smo leoparda, divjo macko, cele trope posebnih indijskih antilop in lustnih ptic. Ene so bile tako pogumne, da so priletele vodicu na roko pojest drobtine kruha. Iste ptice tudi cistijo tigrom zobe, tako da pogum ni vprasljiv.

/tu bi bila slika pisane ptice, ki stoji na roki vodica/

/pa se dve sliki antilop

cheetal-predstavljajte si veliko srno s pikami in

sambhar-predstavljajte si jelena, ki je liste na drevesu/

Tigra ni bilo, tako da sva v canterju (krizanec med jeepom in malim avtobusom) polnem Indijcev ostala glavna atrakcija midva.