Puscavska romantika

Pa smo spet pri kamelah. Sla sva na kamelji safari, ki naju je ponesel v osrcje indijske puscave. Jeza na kameli, klepetanje z vascani, vecerja ob tabornem ognju, spanje pod zvezdnatim nebom sredi pescenih sipin, kjer vlada neskoncna tisina, ki jo obcasno prekine prezvekovanje kamel. Se soncni zahod in vzhod in ze se nama je obljubljala popolna romantika. In bilo je tako...skoraj...

Jeza na kameli je pomenila par ur poskakovanja na lesenem sedlu pokritem z dekico. Tako da sva se z veseljem izmenjevala in pridruzila vodicem na vozu, ki ga je vlekla kamela.

Tezko pricakovani klepeti s puscavskimi ljudmi, so se po dveh stavkih koncali, saj midva ne znava hindi, oni pa ne anglesko. Smo se pa vseeno prijazno smejali in spili milk caj. Hrana je bila odlicna. Sredi nicesar znajo ti ljudje skuhati pravo pojedino. Zelenjavo, riz, moko, za Indijce obvezne zacimbe in vodo smo imeli s sabo, mleko za caj so pomolzli sproti, ko smo se ustavili v kaki vasi. Izvedela sva, da an posebno zeljo turistov, vzamejo s seboj tudi zive piscance za kako mesno rizotko. Tako se hrana ne pokvari. Najin higienski minimum je sicer dosegel kriticno tocko, ko so nama narocili naj pomijeva svoj kroznik-s peskom. Veva, da najina prebava res nikogar ne zanima, ampak vseeno morava povedati, da nisva imela nobenih problemov. Ocitno vejo, kaj delajo.

Indija je raj za vegetarijance. Toliko izbire kot nikjer drugje, precej hudo pa je za mesozeljne, saj je v nekaterih svetih mestih toliko razlicnih ver, da so se jajca v hrani prepovedana. Ales je po rekordnih 11 brezjajcnih dneh ze zacel sumljivo pogledovati po stegnih svetih krav in dobil cisto zarece oci, ko so puscavske kokoske pomotoma zasle k nasemu tabornemu ognju. V puscavi, kjer je poleti cez dan okrog 50 stopinj in pozimi znosnih 35, je presenetljivo veliko zivljenja. Antilope, cela vrsta pticev, hroscev, razni grmicki in osamjena drevesa, ki dajejo senco in ob tem casu tudi okusne rdece plodove s katerimi smo se mastili celo pot. Pusto pokrajino, kjer je vse bolj ali manj variacija na pesceno rumeno barvo, pozivljajo vascanke v zivobarvnih sarijih, sramezljivo pokrite z ruto cez cel obraz.

smeh je pol zdravja

veseli jezdec

nocni cuvaj

pripravljanje kosilavaska hisa

klepet sredi vasi

puscavska deklica

kozji pastir

Po safariju sva obiskala se en prav poseben kraj. Za spremebo brez trdnjav in templjev. V Khichanu domacini ze vec kot 150 let v zimskem casu vsako jutro in proti veceru raztrosijo okrog 600 kg zita za posebne obiskovalce-vec kot 7000 pticev, midva sva jih poimenovala zerjavi (demoiselle cranes). Ker sva bila ta dan edina turista, ki sva se zjutraj z avtobusom pripeljala v kraj, naju je skrbelo, da pticev ne bova nasla. Ampak na stotine 80 cm veikih zerjavov, ki se v pricakovanju pojedine veselo oglasajo in spuscajo na polja hrane, pac ne mores zgresiti. Poleg teh elegantnih pticev se z veseljem mastijo tudi drobni golobi in vrabcki.

na robu mesta Khichan

Demoiselle cranes