Prigode iz HONG KONGA

Vsi so nama govorili, da bova dozivela kulturni sok, ko bova prisla v Indijo. In res je bil. Ampak sva malo zamizala, nisva vdihnila za vsakim vogalom in je slo. Ampak iz Indije v Hong Kong je pa, kot da bi pristala na Marsu!

Stolpnice so take, da verjetno vmes vstavijo dvigalo za par minut, da se aklimatiziras.

Namesto levo in desno, isces hotele gor in dol po nadstropjih.

V prvem hotelu, so nama ponudili sobo v velikosti najine kopalnice. Skoraj bi naju kap, razvajenca, midva bi se se lahko spravila notri, ampak kam bi dala nahrbtnika?

Promet je skoraj neslisen, vse gre po pravilih, ljudje cakajo na zeleno luc, stojijo v vrsti za na avtobus, noben te ne povabi na avtobus in ti pove, kam gre. Ok. To, da izgledajo malo drugace, ni se nic vesoljskega, samo kdo bi jih razumel! Na sreco je tu vecina napisov, jedilnikov, imen ulic dvojezicna. Za naju verjetno mislijo, da sva mentalno prizadeta, ker vsako stvar trikrat vprasava. Na koncu naju vedno nekam ukazovalno posljejo (tudi ce ni prav, samo da greva).

Prvo restavracijo sva iskala 2 uri in potem se nama je v 30 minutah uspelo odlocit za eno jed, ki se je izkazala za nudlcke v juhi z enim velikim listom solate. Kar je bilo vseeno boljse kot naslednjic, ko sva po narocilu dobila en kilogram napol kuhane zelenjave (nekaj med blitvo in neko olesenelo rastlino). So zelo ucinkoviti, ceprav zato izgledajo kot zivcni roboti. Ce en natakar v Indiji postreze v eni uri dva cloveka, jih tukaj v eni minuti 20 - sva stela. Midva sva naredila tak zastoj, da je dobila gospa Kitajka natakarica zivcni zlom.

Kar sva mislila, da nama je prijazni natakar ponudil kot caj za dobrodoslico, je bila tekocina za ciscenje palick. Saj meni se je zdelo sumljivo, ker je imel caj okus po kloru in niti sladkor ni pomagal. Ampak saj se uciva. Po novem jemljeva hrano za s sabo in v kaksnem lustnem parku trenirava s palickami.

To je res prava Aleseva naj destinacija. Vse pomembne stvari na enem mestu- morje, racunalniki, meso... Je pa res, da je prvi dan sel po ulici in me vprasal, kaj tako smrdi (mesne krogljice, piske, slastne hobotnice in vampki v omaki...ni da ni). Dva vegi meseca sta pustila trajne posledice : ) Racunalnike sva obdelala. 10 ur, cca 250 trgovinic. Po mestu sva letala kot stekla psa (sva se nalezla od prebivalcev). Izkupicek: nov racunalnik (Ales) in vnete oci (Marjeta). Moram priznati, da mi je veliko lepsi Hong Kong stran od vse nakupovalne mrzlice. Par minut voznje in ze si v naravi; pescene plaze, morje, sonce in zeleni hribcki so prava pasa za oci.

naravno masiranje podplatov po napornem tekanju po trgovinah

maskote bodocih azijskih iger, da boste na tekocem

ta slika nam bo prav prisla za Alesev 100.rojstni dan