Triatlon

Laos je prijetna dezela, na tricetrt pokrita z gozdovi, prepletena z rekami in kaksno cesto, posuta z vasicami in obcasno s kaksnim nenavadnim mestom (navadnih nisva odkrila). Pokrajina je cudovita! Ce odstejeva rizeva polja, palme in vodne bivole, naju precej spominja na Slovenijo. Ljudje so prijetni, umirjeni, nevsiljivi in cuvajo svojo energijo samo za najnujnejse (kar naju ne spominja na Slovenijo ). Dalec od tega, da bi bili leni, samo ne zenejo se brez potrebe. Midva sva se ze posteno nalezla te umirjene energije in da ne bi celega potovanja po Laosu napol prespala, sva se odlocila, da si pozeneva kri po zilah.

Budilka je zapela ob 5h, ja, zjutraj, da sva lahko strumno pricakala budisticne menihe na jutranjem obhodu po mestu.

Ena pomembnih dejavnosti vernikov je dajanje miloscine, menihom poklanjajo riz, drugo hrano, denar, cvetje.

Ko sva se napolnila z duhovno energijo, sva na jutranji trznici poiskala prvi zajtrk- 1kg slastnih mangotov in se drugega-juhico z nudeljcki. Po parih picah se spet prehranjujeva tako kot se v Aziji spodobi. Nasla sva kolesa in se podala na prvo etapo; 36 km do slapa Tat Kuang Si. Sicer bi lahko pomislila, da slap rabi hrib, da iz nekje pade dol, pa nisva in ze sva se po parih kilometrih presenecena zagrizla v hrib in vriskala v dolino in spet grizla v hrib...Malo pred vrhom kakega klanca so ponavadi kricali in naju pozdravljali otroci za dober tempo do vrha. Ko sva sredi lepega soncnega dne =pasja vrocina ob 13h, prikolesarila do vhoda, so naju 'razveselili' s parkirnino za kolesa. Ocitno to pase v sklop laoskega 'fer ' turizma. Ne znava razloziti, kaj tocno pomeni ta visokoleteci sklop besed. Prakticno predvsem to, da kot turista placujeva mostnine, parkirnine in vec za vse vstopnine, hrano, pijaco in lokalne prevoze, da ne govorim kaksne so cene za eko trekinge. Gotovo obstaja globji razlog, s katerim bi se mogoce strinjala, ampak zaenkrat ne bi imela nic proti laoskem drzavljanstvu.

Tat Kuang Si zmagovalka v zenski ekipi

Sledil je tek pred redarjem in druga disciplina; plavanje do slapu in nazaj.

Potem sva polna zavisti pomahala medvedom, ki so polezavali po kosilu v rescue centru in obdelala hribe in doline se v obratni smeri.

goske

krizanec med kravo in prasicem??

Kot se za triatlon spodobi, je bila zadnja disciplina tek v hrib. Sredi Luang Prabanga stoji hribcek Phu Si, ki je obvezna destinacija za ogled soncnega zahoda, ki bi ga celo ujela, ce se ne bi v najinem slogu zgubila in namesto na vrhu koncala na drugi strani hriba med stojnicami s hrano. Tako da sva se namesto zmage raje odlocila za prehrambeni odstop.

ribji in vegi meni

Za zasluzeno vecerjo sva si privoscila nama najljubsi laoski gril- posebna posoda, na kateri peces meso, gobe, tofu, okoli pa v juhi kuhas zelenjavo in jajca.

Za vtis se malo slik iz pisanega Luang Prabanga. mesto polno zelenja

kuhanje celuloze

izdelava unikatnega papirja tkanje svile

tradicinalni vzorci na sarongih

en izmed 32 templjev v mestu menih

placilo mostninetrnova krona parkirmajster

dnevna trznica- vedno naju kaj preseneti

in se nocna trznica s tradicinalnimi izdelki