LAOS

Laos sva zacela spoznavati na jugu. Potem ko sva carinikom stisnila v roko po 2 usd, da so nama vrnili potna lista, sva se odpeljala na Don Dot, eden izmed 4000 otockov, ki na tem koncu krasijo reko Mekong. Po dveh dneh sva ugotovila, da v to ogromno stevilko verjetno pasejo tudi vsi grmicki, ki gledajo iz vode. Po divjanju cez Cambodio, se nama je tu cas ustavil. Edina zares velika stvar, ki sva jo naredila prvi dan- nasla sva bungalov. Tak iz bambusa, ob reki, na strani, ki gleda proti soncnemu zahodu. Sledilo je zibanje v viseci mrezi...

...in soncni zahod.

Vecerno tisino je oplemenitil zvok generatorja. Domacini so zelo ponosni na najnovejso pridobitev-elektriko. Cez dan jo uporabljajo za gledanje zajfastih nadaljevank, zvecer pa zelijo z zarnicami ocarati turiste. Mi smo jih seveda odvijali, da smo imeli mir pred komarji.

Noc se konca ob 5tih zjutraj, ko v vasi zapoje prvi petelin in zacnejo se karaoke. Pri vseh stotinah petelinov je bil ravno nama najblizji prehlajen. Vcasih mu je uspel cel ki ki ri ki, vcasih samo ki ki krh. Seveda da potem ne mores spati, ce vsakic znova cakas, a mu bo uspelo ali ne.

majke mu!

Drugi dan sva dolocila za sportni dan. Prehodila sva skoraj cel otok (1 ura) dokler nisva nasla Francoza, ki je na otoku odprl pekarno. Opoldanska vrocina nama je krvni pritisk spustila pod gibalni nivo in da bi prisla do bungalova, sva si privoscila kavo.

kava lao style

Ta ideja sicer za enega od naju ni bila najbolj pametna, sva pa uspela doseci najini viseci mrezi in se odgugati do soncnega zahoda. Zadnji dan sva bila price pomembnega dogodka, ko se je polovica vasi zbrala, da bi videla, kako bo motorist prepeljal pesceno sipino. Druga polovica je vztrajala v senci.

recni katamaran Najbolj zivahni prebivalci otoka, ki znajo prej veslati kot hoditi.

Pot naju je odnesla proti severu. Spoznala sva, da znajo biti Laocani prav zivahni. Ko na cesti ustavi kombi, se vsujejo z vseh strani in ga oblozijo s pecenimi bananami, kurjimi parkljci in kako vroco podgano.

V Vientianu se je utrgal oblak. Ocitno je hotel dvigniti dolgoletno povprecje padavin v sicer susni dobi. In to v 24 urah.

nacionalni simbol ...v dezju

V Vientianu sva odkrila najboljso pico v Aziji.

(riz in juhe z nudlcki, nama gledajo ze ven iz uses : )

Naslednja postojanka- Vangvieng, zurersko sredisce, kjer je najin emso sekal iz mnozice, ko kresnicke ponoci. Nekako se nisva uspela vklopiti v mnozico modro posprejanih kricecih napol nagih dvajsetletnikov, ki so se po celodnevnem popivanju v resilnih obrocih po reki, pesmi pevajoc vracali v mesto. Brez tega dozivetja naj ne bi zapustil Laosa. Midva bova vseeno poskusala prepricati carinike...

Sva pa z drugimi 'starostniki' odkrila prav zanimivo okolico in nekaj kilometrov iz mesta so se nas domacini nehali izogibati.

cez reko-Vangvieng

'beg iz mesta'

plava laguna

blatna zabava

pranje kolesa na naravni nacin

Zivahni gospod nas je presenetil s svojo zivljensko zgodbo. Rojen v Bangkoku je pol zivljenja delal v Evropi, nato se je odlocil za zivljenje meniha, zdaj pa prodaja pijaco turistom v mali vasici v Laosu.

sredi klepeta

'Laoski ribncan'...

in njegova zena.

Ko je ugotovila, kako fejst zgleda na sliki njen moz, je seveda hotela videti se sebe.

obvezno skrivanje pred soncem