Pisalo se je leto 1975, ko se je zacela ena najbolj brutalnih rekonstrukcij druzbe v zgodovini clovestva.
V letih, ko se je nasa generacija ucila prvih korakov in besed, so v Cambodi zavladali Rdeci Kmeri s krvavim bratom st.1 Pol Potom na celu. Njihov cilj je bil drzavo spremeniti v vladavino kmetov. Ko so prevzeli vodstvo v Phnom Penhu, so vse mescane iz glavnega in okoliskih mest prisilili, da so odsli na polja in delali kot suznji 12-15 ur na dan. Tezko delo, pescica riza na dan, slabe razmere v delovnih taborih- tisoce ljudi je pokoncala lakota in bolezni. Ljudi so locili od vsega, kar so imeli radi: locili so otroke od starsev, zakonce, vzeli so jim hrano, prebivalisca, polja in vero.
Cambodia je postala zapor brez sten.
Vsaka neposlusnost se je koncala hitro in krvavo. Nihce ne ve, koliko zrtev je zahteva revolucija. Stevilke se vrtijo okrog 3 milijonov.
V Phnom Penhu so srednjo solo spremenili v zapor znan pod imenom Security Prison-21 . Ta je kmalu postal najvecji center za pripor in mucenje v drzavi. V slabih 4 letih je zapor 'obiskalo' vec kot 17.000 ljudi, ki so nato koncali svojo zivljensko pot na poljih 13 km stran iz mesta (Killing Fields of Choeung Ek). Podobno kot nacisti, so Rdeci Kmeri zbirali fotodokumentacijo svojih grozodejstev. Vsakega zapornika so slikali ob prihodu v zapor in stevilne tudi med in po mucenju. Veckrat po vec ur na dan, so skusali s pomocjo mucilnih naprav v stilu srednjeveskih za carovnice, iz zapornikov iztisniti priznanja in imena. Mucili in pobijali so drugace mislece, izobrazene, celo tujce, proti koncu se isto mislece in ljudi kar tako. Ker so varcevali z municijo, so zive okostnjake po mucenju odpeljali na polje, potolkli s koli in jim odrezali glave.
Zadnjih 14 zrtev so nasli Vietnamci v zaporu, ko so kot osvoboditelji vkorakali v Phnom Penh januarja 1979. V S-21 je prezivelo le 7 ljudi, ki so si zivljenje resili s svojimi talenti- fotografiranjem zapornikov in slikanjem.
V Phnom Penhu so srednjo solo spremenili v zapor znan pod imenom Security Prison-21 . Ta je kmalu postal najvecji center za pripor in mucenje v drzavi. V slabih 4 letih je zapor 'obiskalo' vec kot 17.000 ljudi, ki so nato koncali svojo zivljensko pot na poljih 13 km stran iz mesta (Killing Fields of Choeung Ek). Podobno kot nacisti, so Rdeci Kmeri zbirali fotodokumentacijo svojih grozodejstev. Vsakega zapornika so slikali ob prihodu v zapor in stevilne tudi med in po mucenju. Veckrat po vec ur na dan, so skusali s pomocjo mucilnih naprav v stilu srednjeveskih za carovnice, iz zapornikov iztisniti priznanja in imena. Mucili in pobijali so drugace mislece, izobrazene, celo tujce, proti koncu se isto mislece in ljudi kar tako. Ker so varcevali z municijo, so zive okostnjake po mucenju odpeljali na polje, potolkli s koli in jim odrezali glave.
Zadnjih 14 zrtev so nasli Vietnamci v zaporu, ko so kot osvoboditelji vkorakali v Phnom Penh januarja 1979. V S-21 je prezivelo le 7 ljudi, ki so si zivljenje resili s svojimi talenti- fotografiranjem zapornikov in slikanjem.
Zapor S-21 je spremenjen v muzej s foto dokumentacijo. V spomin in opomin.
Slike zapornikov
celice
v muzeju so zbrana tudi priznanja muciteljev
Mnozicna morisca spredaj in spominska stupa do vrha napolnjena z lobanjami zadaj. Killing Fields of Choeung Ek.
zrtve revolucije
ulica sredi Phnom Penha
Ni komentarjev:
Objavite komentar