Dobro jutro VIET NAM

Azijsko zgodbo nadaljujeva v dezeli konicastih kap. Krvava preteklost je za sabo pustila tragicne zgodbe, sirote, minska polja, ampak zdi se, da vojne prigode pocasi izginjajo v pozabo. Vietnam utripa v znamenju napredka, turizma. Kar je ostalo od preteklih okupacij, je presenetljivo znanje jezikov in slastni francoski kruhki -od malih do cisto ta pravih dolgih struc. Viva la Francija!

Polona, tale slika je pa zate.

Vietnamci so navajeni tujcev, sprejemajo nas nasmejani in s tisoc idejami, kako lahko zapravimo, kar imamo v denarnici. Midva se kar topiva od prijaznosti, ki sva jo delezna. Poleg tega, da se vse lahko zmenimo v anglescini, so njihove crke take kot nase. Ja, po treh mesecih mucenja s takimi in drugacnimi grabljicnimi pisavami, ti taka malenkost polepsa dan. Le njihov monozlozni jezik je neponovljiv- ce imajo Kitajci za isti zlog 4 melodije, jih imajo Vietnamci 6. Ne sprasujeva jih vec, kako jim je ime, ker nama je prevec nerodno; po desetih neuspesnih ponovitvah, raje spremeniva temo pogovora.

simpaticni prodajalci slastnih kokosovih/bananinih/ananasovih palacink

Vietnam sva zacela raziskovati na severu. Izognila sva se Sapi, turisticnemu biseru, kjer se po strmih pobocjih razprostirajo rizeva polja, ki so pravi magnet za fotografe. Kar naj se drugi nori turisti sprehajajo po megli in mrazu. Hanoi sva si izbrala za bozicno praznovanje. Za pravo vzdusje sva se namestila 50 m stran od mestnih jaslic.

Sla sva na presenetljivo simpaticno predstavo vodnih lutk, ki izvirajo prav iz severa Vietnama. Celo vrsto tradicionalnih lesenih lutk vodijo lutkarji, ki so med predstavo v vodi, skriti za zaveso.

Dva Vietnamca sta naju opozorila, da je v mestu nor promet, ampak da se ga bova verjetno v parih dneh navadila. Mislila sva si svoje; Govorijo nama, ki sva bila v Indiji. Kaj je lahko hujse od indijskega prometa...hanojski. Definitivno. Neprekinjena kaca motoristov in se kaksen avto za povrh. Na vecjih cestah se najde osameli semofor, ki pa ga upostevajo le tisti, ki grejo naravnost.

to ni shod motoristov

Dobila sva navodilo. Cez cesto moras iti pocasi in brez ustavljanja, da motoristi lahko prekalkulirajo, kje te bodo obvozili. Najini samomorilski prehodi so izgledali prav romanticno; z roko v roki, z velikimi prestrasenimi ocmi in srcem v hlacah.

pescem prijazna cvetoca kolesarka

Tu so prevozi za turiste zelo poenostavljeni. V eni karti dobis dva avtobusna prevoza, trajekt in prevoz direktno do hotelov. In ze sva bila na otoku Cat Ba. Enem izmed vec tisocev apnencastih otokov, ki krasijo Hudsonov zaliv. Taki lepi otoki seveda ne nastanejo po naklucju. Hudson pomeni 'kjer se zmaj spusti v morje'. Legenda pravi, da je nekoc visoko v gorah zivel ogromen zmaj. Med tem, ko se je spuscal proti morju je z opletajocim repom za sabo puscal doline in razpoke. Te je potem zalilo morje, ostali so le vrhovi, ki zdaj predstavljajo otocje zaliva. Govori se, da se zmaj se vedno kdaj pokaze mornarjem, ki plujejo po zalivu. Midva zmaja nisva nasla, sva pa na izletu z ladjico poleg otockov s kicasto lepimi pescenimi plazami, loki in jamami, spoznala tudi plavajoce vasi. Na morju plavajo prava posestva sestavljena iz stiropora, bambusa in prepletenih vrvi. Nekje sva videla celo hisne stevilke. Pred vsako hiso teka hud cuvaj.Tem strasnim psom bi pravzaprav lahko rekli morski psi, saj nikoli ne grejo na kopno. Vascani so kmetovalci, gojijo vodne (aqua) kulture- ribe, skoljke, jastoge, bisere.

Mirno toplo morje je idealno za plavanje, potapljanje, kajakastvo, na otokih pa lahko pridejo na svoj racun plezalci.

Hudsonov zaliv

namesto okrog otoka, gres lahko kar po bliznjici-pod njim

Potem sva ugotovila, da se morava nujno ustaviti v kraju, ki se mu rece Ninh Binh (pardon, napise- nimava pojma, kako se to izgovori). V resnici ni bilo zanimivo samo ime, ampak tudi pokrajina. Hribcki se tu ne dvigajo iz morja ampak iz ravnine. Malo manj turisticen kraj je tudi idealna lokacija za odkrivanje podezelja. Pridni kmetje delajo od jutra do vecera, v glavnem polja obdelujejo rocno, sva pa videla tudi zanimive stroje. Ni nama cisto jasno, zakaj hocejo vse svoje rastline utopiti v vodi.

delo na poljih

ribica

Kravice so pa malo bolj 'zivahne' kot v Indiji, tako da sva bila pri srecanju s temle vodnim bivolom zelo vesela, da imava motor.

cestni dirkac

Ker se je novo leto hitro blizalo, smo imeli v hotelu bojni posvet. Po natancnem pregledu strokovne literature (Lonely Planet) in temeljitih javnih raziskavah (facebook prijatelji) smo se s Poljakinjo in Mehicanom odlocili, da novo leto prezivimo v mestu Hoi An. Prepricala nas je zgodovinska pomembnost, Unescova zascita in to da ima zivahen vecerni utrip. V nas ideal novoletne zabave smo napol zivi prispeli po 19 urah voznje. Ne nismo bili tako trapasti, da ne bi mogli novega leta pricakati kje drugje, samo smolo smo imeli na poti. Po policijski raciji sredi noci, ki je olajsala avtobus za pol tovornjaka paketov z neznano vsebino, je sofer zaspal (verjetno od zalosti) za tri ure in potem nadaljeval voznjo po siroki ravni cesti s hitrostjo ranjenega kolesarja.

Hoi An

Vietnamci praznujejo -tako kot Kitajci- novo leto malo kasneje; letos ravno na valentinovo. Na sreco pa v mestu Hoi An naredijo praznovanje vsako polno luno. Center mesta so zaprli za motorni promet, postavili velik oder za glasbene in plesne skupine, na ulicah so imeli tekmovanja v barih pa zur do zgodnjih jutranjih ur. Bili smo eni prvih zemljanov, ki smo odstevali v novo leto. Vsem zeliva srecnega in zdravega! Polna luna je obrnila tok reke, ki je zalila bliznje plocnike in po vodi je zaplavalo na tisoce pisanih lampionckov.

Mesto nam je tako priraslo k srcu, da smo odhod prestavljali kar nekaj dni.

po reki te lahko popeljejo starejse gospe ali gospodje

klepetava Timi iz bliznjega otocka

na kolesarskem izletu

to nista brodolomca ampak ribica v tipicnem colnu