Pot okrog sveta: Proti toku

Cez mejo po reki? Zakaj pa ne. Namesto da bi naredila doktorsko dizertacijo o konstrukciji colnov, tokovih reke, nevarnih recnih zivalih in tem, kako v skrajni sili plavati s potnim listom med zobmi, sva se ustavila v turisticni agenciji in se, kot se za prave turiste spodobi, odlocila za izlet po reki Mekong do mesta Phnom Penh v Cambodi. Reka Mekong izvira na Tibetanski planoti in se na svoji poti proti morju vije po Kitajski, Tajski, Myanmaru,Laosu, Cambodii, na koncu se razveji v ogromno delto in se v Vietnamu na 9 mestih izliva v juzno kitajsko morje. Zato je tudi njeno vietnamsko ime Song Cuu Long =reka devetih zmajev (zmajev ocitno tu ni nikoli prevec). Midva sva se jo lotila z zadnjega konca. Prvi dan smo imeli na programu ogled plavajoce trznice, degustacije lokalnih specialitet, eksoticnega sadja in tradicionalni kulturni program. Slisi se zanimivo. V resnici pa smo izgledali precej hecno, ko smo si naguzvani v colnih s prizganimi fotoaparati mrzlicno ogledovali plavajoco trznico, ki je bila verjetno zelo zanimiva par ur pred nasim prihodom. Najvecji preprodajalni vrvez se dogaja zgodaj zjutraj, ko je se hladno. Mi smo uspeli celo uloviti osamljen coln z bananami in kupom buc.

Ker se nivo reke stalno spreminja, zivijo ljudje v hisah na kolih. V vecjih krajih so hise prerivajo za koscek reke in izgledajo precej klavrno. Ko ti kdo pomaha ne ves, ce te pozdravlja, ali klice na pomoc, ker se njegova hisa sesuva v reko.

v mestu

Na podezelju je slika drugacna. Posamezne hiske so skrite med drevesi, palmami in izgledajo prav idilicno.

na vasi

recni transport

obrecni transport

Most cez reko-ponekod samo 1 bambus za noge in 2 za ravnotezje. Ne priporocava vrtoglavim.

Po celem Vietnamu sva gledala ladje in colne, ki so imeli spredaj narisane oci. Koncno sva izvedela zakaj. Colni z ocmi izgledajo kot velike zivali in prestrasijo posasti, ki zivijo v reki, da se umaknejo s poti. Plavanje do nadaljnega odpade. Ceprav se mi zdi, da bi se mojih oci mogoce kaka ribica vseeno prestrasila...

Ribe so seveda vsak dan na jedilniku. Predvsem pri prebivalcih plavajocih vasi. Tu gojijo posebno ribo catfish, ki je prava sladkovodna velikanka, saj zraste tudi do 3 m v dozino. Za trg niso zanimive velike, ampak male 1 kg tezke ribe, ki jih posusijo na soncu.

ribolov pred vasjo

susenje catfish

Susenje rizevega papirja-uporablja se kot hrana, kot ovitek za npr. bonbone in kot papir (itak).

'halo juhca'

Gospa v colnu tovori velik lonec juhe in vesla od hise do hise. Ocitno se tudi v Vietnamu ne da gospodinjam vsak dan kuhati kosila.

Blizu obmejnega mesta Chau Doc smo obiskali posebno muslimansko manjsino, kjer sva odkrila janezeve upognjence. Dejstvo, da jih ne marava, je bilo zanemarljivo v primerjavi s presenecenjem.

Ko v Sloveniji odbije polnoc, je na Mekong reki ze prav zivahno. Prvi ribici zaveslajo ze pred soncnim vzhodom. Trgovanje s pridelki, prevozi v sluzbo in zaspani turisti, ki hitijo novim dogodivscinam naproti. Osmerica se nas je podala na pot cez mejo. V barki s spuscenimi plahtami smo zgledali bolj kot kaki begunci. Seveda smo pridno izpolnili vse formularje in obkrozevali, da nimamo pticje gripe.

Cambodia, prihajamo!

Immigration office, kjer smo dobili vize.

Na meji smo se izkrcali, in postempljali. Kot vedno sva s slovenskim potnim listom naredila vec minutni zastoj. Na sreco se ni ponovila kitajska zgodba, ko je carinik na kup poklical vse svoje kolege in jim pokazal vseh nasih 45 skrivnostnih zscit (ja, stevilko sva si zmislila, carinikov pa ne :) Hop nazaj v coln in ze smo bili v Cambodii.

Krasen sprejem-cel kup otrok, ki so nam mahali v pozdrav.