Vzhodna obala Avstralije in Great barrier reef.
Prvega podviga- iskanje malega Nema, sva se lotila zelo profesionalno.
Veliki koralni greben smo obdelali odprtih uci (in ust, kar se pod vodo ni prevec obneslo). Obkrozale so nas ribe vseh mogocih barvnih kombinacij, velikosti in oblik. Vcasih kar ne mores verjeti, da prav vidis. Na sreco smo Nemota nasli, se preden so se Kitajci odlocili s svojo ladjo zaletavati v nezne korale in razlivati svinjarijo v enega najbolj obcutljivih ekosistemov.
Vsi srecni smo se kljub dezju, razburkanemu morju in vonju po kisu, s katerim smo si polivali ozige meduz, odzibali na kopno.
Drugi podvig- iskanje koale v naravi, se je izkazal za malo bolj zahtevnega.
Zacela sva na Magnetic otocku.
Slovensko nemska ekspedicija je v 10 urah preiskala cel otok po dolgem in pocez in se sestradana in porazena vrnila v hostel. Edini uspeh je bilo neko nejasno kruljenje iz grmovja, ki smo ga razglasili za pozdrav koale. V hostlu sta nas pricakala posum in kaca.
Posum in kaca...zanimiva kombinacija.Se posebej zato, ker smo v hostlu nasli Avstralca, ki se je posuma bal, kace pa ne in je bil pripravljen narediti vtis na prestrasena evropska dekleta.
Presenecena kaca je po hitrem postopku pristala na najblizjem travniku in se sploh ni zavedala, kaksno sreco je imela, da se je ni s palico in kamnom lotil krepak slovenski fant. Se dobro. Zjutraj nam je lastnik povedal, da je to njegova domaca kaca, ki mu namesto macke odganja nadlezne ptice...
Dez nama je prekrizal nekaj avanturisticnih planov (ocitno bo treba tudi v Avstralijo se kdaj), vendar sva koalo vseeno nasla v majhnem nacionalnem parku v Noosi.
Ta siva gmota med vejami je koala.
Ales je za nagrado celo popoldne prehiteval najstnike po valovih kot pravi bodyboard profesionalec.
Za slovo sva zadnji dan prezivela med avstralskimi dvo in stirinoznimi prijatelji v Lone Pine Koala parku v Brisbanu.
cisto ta prava mehka zaspanka
emu
se en zaspani kenguru
obkrozen s kenguruji
In ravno ko sva se navadila na humor avstralskih soferjev avtobusov in sva skoraj ze prepricala najin buremang, da bi se kdaj vrnil nazaj, je bil cas za odhod.
Veliki koralni greben smo obdelali odprtih uci (in ust, kar se pod vodo ni prevec obneslo). Obkrozale so nas ribe vseh mogocih barvnih kombinacij, velikosti in oblik. Vcasih kar ne mores verjeti, da prav vidis. Na sreco smo Nemota nasli, se preden so se Kitajci odlocili s svojo ladjo zaletavati v nezne korale in razlivati svinjarijo v enega najbolj obcutljivih ekosistemov.
Vsi srecni smo se kljub dezju, razburkanemu morju in vonju po kisu, s katerim smo si polivali ozige meduz, odzibali na kopno.
Drugi podvig- iskanje koale v naravi, se je izkazal za malo bolj zahtevnega.
Zacela sva na Magnetic otocku.
Slovensko nemska ekspedicija je v 10 urah preiskala cel otok po dolgem in pocez in se sestradana in porazena vrnila v hostel. Edini uspeh je bilo neko nejasno kruljenje iz grmovja, ki smo ga razglasili za pozdrav koale. V hostlu sta nas pricakala posum in kaca.
Posum in kaca...zanimiva kombinacija.Se posebej zato, ker smo v hostlu nasli Avstralca, ki se je posuma bal, kace pa ne in je bil pripravljen narediti vtis na prestrasena evropska dekleta.
Presenecena kaca je po hitrem postopku pristala na najblizjem travniku in se sploh ni zavedala, kaksno sreco je imela, da se je ni s palico in kamnom lotil krepak slovenski fant. Se dobro. Zjutraj nam je lastnik povedal, da je to njegova domaca kaca, ki mu namesto macke odganja nadlezne ptice...
Dez nama je prekrizal nekaj avanturisticnih planov (ocitno bo treba tudi v Avstralijo se kdaj), vendar sva koalo vseeno nasla v majhnem nacionalnem parku v Noosi.
Ta siva gmota med vejami je koala.
Ales je za nagrado celo popoldne prehiteval najstnike po valovih kot pravi bodyboard profesionalec.
Za slovo sva zadnji dan prezivela med avstralskimi dvo in stirinoznimi prijatelji v Lone Pine Koala parku v Brisbanu.
cisto ta prava mehka zaspanka
emu
se en zaspani kenguru
obkrozen s kenguruji
Ni komentarjev:
Objavite komentar